Marcus Pfister

Dino

V gnezdu neke dinozavrke se po naključju znajde lesketajoče jajce. Le kaj se bo izvalilo iz njega?

Dinozavri so še vedno v modi

Dinozavri so še vedno v modi

Iz lesketajočega jajca prileze dinozavrček z lesketajočim grebenom in to je bolj ali manj višek zgodbe, ki razočara v več pogledih.

Najprej je tu logika: zakaj je celo krdelo dinozavrov stražilo tuje jajce, če smo malo prej izvedeli, da so dopustili nekemu plenilcu pojesti skoraj vsa ‘domača’ jajca?

Potem imam težavo s samim dogajanjem. Vse, kar se zgodi, se po naključju. Ko se mladiča izgubita, jima naključni mimoidoči pomagajo, vsaka njuna napaka, ki bi v klasični pravljici sprožila nekaj posebnega in pomembnega, se izkaže za simpatično dogodivščino, strašni nasprotnik (ki ima, mimogrede, šibko točko, za katero očitno vedo vsi, a je ne izrabi nihče, razen neukega mladiča) pa kar tako, najdrznejšim pričakovanjem navkljub, zdirja v prepad in se raztrešči …

Še ena in sploh ne zadnja pripomba (ampak bom z njo vseeno zaključil) leti na izbor naslovnega lika. Seveda nas zanima, kako se je jajce v gnezdu znašlo. Kdo ga je tja podtaknil? Zakaj? Za kakšno posebno lesketajočo vrsto dinozavra gre? Kakšen je njegov značaj? Vendar ničesar od tega v relativno dolgi in absolutno razvlečeni pripovedi ne izvemo. Za povrh Dino, očitno glavni lik, ničesar ne stori, vse odločitve sprejema njegova prijateljica, on se le lesketa, vse do bridkega konca …

V dobri knjigi si želim še česa drugega kot bleščic!

Da ne bo šlo za popolno izgubo časa, prilagam še povezavo na spletne pobarvanke z dinozavri.

Decembra 2011 nam je v roke prišla še ena knjiga istega avtorja:

Mavrična ribica, na pomoč!

Tudi v tej slikanici je veliko bleščic in preprost zaplet.

V jato rib se poskusi vključiti tujka, ki pa je jata ne sprejme. Dovolijo ji sicer, da se potika v bližini, a medse je ne vzamejo.

Mavrična ribica je v precepu. Sama bi bila rada do tujke prijaznejša, a si ne upa upirati volji množice. Toda ko se v jato zapodi roparica in se uspe skriti vsem ribicam, razen novinki, se mavrična ribica vendarle izpostavi.

Seveda se vse ribice rešijo, roparica razočarana odide in na koncu so z novinko vse prijateljice.

Pri zgodbici, ki je le ena v številčni seriji, po kateri je bilo posnetih tudi kar nekaj risank, me moti enostavnost, s katero se vse razplete. Imamo odlične nastavke: tujko, ki bi se rada vključila v skupino, skupino, ki je ne sprejme, in članico skupine, ki tehta, ali bi se nagnila na eno ali drugo stran. Možnosti za dogajanje več kot dovolj in prihod dodatnega lika od zunaj je pravzaprav odveč.

Mavrična ribica prej dolgo ni zbrala poguma, da bi o svojih občutkih povedala prijateljicam, a za spopad z bistveno nevarnejšim nasprotnikom ga brez težav najde. To se sliši dovolj verjetno, saj vsi poznamo situacije, v katerih bi se raje soočili z resno nevarnostjo, kot povedali kaj neprijetnega osebi, ki nam je blizu. Me pa zmoti, da ji druge ribe sledijo kar brez pomislekov.

O Mavrični ribici vemo dovolj, da poznamo razloge za njeno nesebično dejanje, o skupini pa smo izvedeli le reči, ki se z akcijo na koncu nikakor ne ujemajo. To pusti občutek površne obdelave sicer zanimivega in zelo aktualnega začetka.

Avtor in ilustrator se je na žalost premalo ukvarjal s svojimi liki in preveč z bleščicami …

About Slikanice in knjige za otroke

Rad berem, rad razmišljam, rad delim.
This entry was posted in Vse slikanice and tagged , , , , , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s