Géraldine Elschner

Mala Indijančica Plešoči list

Nekega dne v indijanskem taboru pogrešijo poglavarjevega sinčka. Male Indijančice po imenu Plešoči list seveda ne vzamejo s seboj …

Indijančica ne uboga

Indijančica ne uboga

Plešoči list se vseeno odloči odpraviti po sledeh pogrešanega malčka, ga po nekaj zapletih tudi najde in sledi srečen konec.

Ne morem si kaj, da ne bi pomislil na podobno domislico nekega drugega avtorja, ki mi je nedavno pršlav roke. Tudi tam glavni lik ne posluša opozoril, tvega in zaide v težave. Seveda ga rešijo in sledi nauk, naj vendar drugič uboga starejše, pametnejše in sploh. No, zgodba o Plešočem listu je neskončno boljša že iz preprostega razloga, ker upošteva eno temeljnih življenjskih dejstev. Da bo bolj očitno, ga bom zapisal s krepkim tiskom (če imate čas, lahko v prejšnjih objavah preverite, da krepkega tiska zlepa ne uporabim!): otroci (velja tudi in še posebej za najstnike) ne ubogajo!

Da, tako preprosto je to. Naloga odraslih (staršev) je postavljanje mej, naloga otrok je, da jih poskušajo preseči. O tem govorijo vse dobre klasične pravljice.

Je Sneguljčica ubogala palčke, ko so ji naročili, naj nikomur ne odpira vrat? Je Pepelka poslušala mačeho, ki ji ni pustila na ples? Je oče zaščitil Trnuljčico pred kolovratom?

V sodobni literaturi za otroke vse prevečkrat naletim na zgodbe, ki učijo, da moramo le ubogati in bo vse v redu. Morda to velja za ljudi, ki se bodo zaposlili v močnih, hierarhično organiziranih ustanovah, kot so na primer vojska ali multinacionalke (a še tam vsaj za del opravil potrebujejo ustvarjalne ljudi, ki hlepijo po preseganju meja), a na splošno človeštvo ne bi nikoli zapustilo votlin, če ne bi vsaj peščica poskušala delati po svoje.

Avtorica Male Indijančice Plešoči list na tem izpitu ne pogrne, kar pa ne pomeni, da ji ne morem očitati nekaterih površnosti pri izvedbi. Za moj okus se reševanje odvije preveč gladko in predvidljivo. Indijančica za svojo prdrznost ne odgovarja, ne trpi nobenih posledic (Sneguljčica je na primer kar trikrat umrla, Trnuljčica spala sto let, Pepelka je ostala vsaj brez obuvala …), torej sporočilo zgodbe vsaj delno udari mimo.

Zgodba torej, ki je ne bom niti posebej priporočil, a je ne morem niti povsem odsvetovati. Opazil sem, da je pri nas izšlo še kar nekaj knjig iste avtorice, pa jo bom gotovo prej ali slej še dobil v roke.

About Slikanice in knjige za otroke

Rad berem, rad razmišljam, rad delim.
This entry was posted in Vse slikanice and tagged , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s