Linard Bardill

Bruno ne more zaspati

Medo ne more zaspati, zato prebudi še prijatelja zajčka, da bi mu delal družbo. Zajček nad tem ni navdušen, a medved mu obljubi, da mu bo pokazal veliko skrivnost …

 

Medvede radi povezujemo s spanjem

Medvede radi povezujemo s spanjem

No, sledi le še naključna domislica in srečen konec, tako da me zgodbica kar precej razočarara. Naj naštejem osnovne težave besedila:

1. Dialog je razvlečen, besedne igre niso tako duhovite, da bi zadržale pozornost bralcev, oziroma poslušalcev.

2. Zaporedje dogodkov nima nobene prave napetosti, medvedovih stisk ne začutimo, prepir z zajcem je neprepičljiv, tudi konec izzveni nekako v prazno.

3. Lika sta plitva in nezanimiva, odnos med medvedm in zajcem ostane nejasen in nedorečen.

Med branjem sem dobil občutek, da bi zgodbica povsem drugače zaživela ob res dobri interpretaciji, se pravi, da bi jo reševal bralec, ki bi s pravo melodijo in ritmom pritegnil pozornost malega poslušalca (slikanica je očitno namenjena otrokom, ki sami še ne znajo brati), a prepričan sem, da iz slabega scenarija tudi najboljši igralci na svetu ne morejo izvleči več od blede predstave.

Čeprav se na pesmi spoznam še manj kot na prozo (pred davnimi leti, ko sem še imel lase,  mi je ugledni slovenski pesnik, tedaj dramaturg na Radiu Slovenija, izrecno naročil naj ne pišem pesmi, ker so približno tako slabe kot pesmi nekega ne bom ga imenoval slovenskega literata, a s to razliko, da se izdelki onega drugega dajo vsaj popraviti, moji pa še to ne), je bila torej moja prva misel , da bi pripoved veliko bolje delovala v obliki pesnitve (kratke).

In glej – pobrskam po spletu in ugotovim, da avtor piše tudi pesmi, pravzaprav je kar uspešen glasbenik in so mu književna dela za otroke bolj za spotoma … No, tale slikanica po mojem ni njegov najbolj posrečen izdelek, h kateremu mofram dodati še nekaj tehničnih pomislekov (za kar uradno prav tako nisem kvalificiran, a sebom skliceval na logiko in nekaj malega izkušenj z živimi otroci):

1. Na samem začetku slikanice so prestavljeni nastopajoči liki, a nato nastopata le dva od treh. Verjetno gre za le eno izmed knjig v seriji, a mi smo s to knjigo začeli (ne vem, če bomo serijo kdaj nadaljevali) in takšen pristop pri večini malčkov, ki napeto pričakujejo nastop osebe X, pusti določene posledice. Ne bom šel v podrobnosti, a zadovoljni vsekakor niso.

2. Ker se zgodba dogaja ponoči, se je oblikovalec odločil za nekakšne srebrnkaste črke na črni podlagi. V teoriji in na kakšni lepotni razstavi to morda deluje, a v praksi dobimo v roke sivkaste črke na temno sivem ozadju, kar je težko berljivo.

3. Hja, črke bi bile lahko večje. Precej večje. Prostora je dovolj, saj je besedila malo, tudi podrobnosti v ilustracijah ni toliko, da bi z večjo velikostjo pisave kaj pomembnega izgubili. Starši in otroci bi vam bili hvaležni.

Žel knjige kljub nekaj simpatičnim domislicam ne morem priporočiti.

About Slikanice in knjige za otroke

Rad berem, rad razmišljam, rad delim.
This entry was posted in Vse slikanice and tagged , , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s