Jonathan Allen

Nisem Božiček!

Čukec vleče sani po snegu, ko naleti na zajčka. Ker ima čukec rdečo kapo s cofom, ga zajček zamenja za Božička …

cukec

S kapo res malo spominja na Božička

Sledi dialog …

Zajček: Ti si Božiček, ker imaš to in to.

Čukec: Ne, nisem Božiček, imam to in to.

Takole si nekaj časa podajata, dokler zajček ne zajoka in čukec končno reče, da je Božiček, samo da bo mir.

In preobrat …

Zajček: Ne, nisi Božiček, ker imaš to in to, nimaš pa tega in tega.

Čukec je seveda obupan, a zadeva se na srečo razplete s prihodom pravega Božička.

Imamo torej zgodbo v dveh delih. Prvi del skoraj v celoti zavzema zabaven in zelo življenjski dialog, ki pa je verjetno bliže staršem ali vsaj malo starejšim otrokom (recimo od štirih let naprej), drugi pa je sam razplet, ki je za moj okus preenostaven in verjetno lahko zadovolji samo malčke.

Za povrh ima slikanica zelo pomembno težavo z menjavanjem lokacij. Dialoga preprosto ni smiselno vleči skozi petnajst strani, če je prizor nenehno isti: na eni strani čukec, na drugi zajček. Takšna slikanica je za majhne otroke po slikovni plati premalo zanimiva, po vsebinski pa prezahtevna. V slikanicah pričakujemo več akcije in raznolikosti okolja, saj zato pravzaprav slikanice tudi so.

Se pravi, da nisem navdušen.

About Slikanice in knjige za otroke

Rad berem, rad razmišljam, rad delim.
This entry was posted in Vse slikanice and tagged , , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s