Paulette Bourgeois

Franček in računalnik

Želvak Franček dneve rad preživlja s prijateljema Medvedom in Bobrovko, toda ko slednja dobi računalnik in z njim zanimivo igrico …

 

Zgornji odlomek risanke o Frančku je sicer iz angleške različice, ampak tokrat bi morda nekaj besed namenili naši, slovenski bralni znački. Knjige o Frančku so namreč na priporočenem seznamu bralne značke in prav je, da se vprašamo, ali so tam upravičeno.

Na prvi pogled je vse jasno. Franček je simpatičen lik, s katerim se mnogi otroci zlahka poistovetijo, njegove prigode so takorekoč prepisane iz otroškega vsakdana, obkrožen je z drugimi simpatičnimi liki, ki os otrokom prav tako blizu, zapleti so realistični, sporočila zgodbic jasna, sem in tja se tudi nasmejimo, …

Ja, zgodbice o Frančku so prava uspešnica, še posebej, odkar so jih začeli upodabljati na televizijskih zaslonih, a njegovi začetki niso bili najobetavnejši. Pravzaprav je prva slikanica o Frančku doživela zavrnitev kar pri šestih založnikih, preden je sedmi besedilo končno sprejel – pogojno (z zahtevkom po nekaj popravkih).

Tak začetek malce spominja na Harryja Potterja, kjer prav tako prvi uredniki (teh je bilo še več, kot pri Frančku), niso opazili dobrih plati besedila, zaradi katerih je na koncu tako eno kot drugo, se pravi tako Franček kot Harry zrasel  v mnogomilijonski posel, kjer šibkosti v zgodbah in likih nadomestijo svetlobni in zvočni učinki, predvidljivost zapletov opravičijo vzgojni nauki, premalo dodelane like pa spretna reklama.

Da me ne boste narobe razumeli – tako Franček kot Harry nista slaba izdelka. Tudi osnovne zgodbe, iz katerih so nastali filmi in plastične figurice in kar je še drugih dobiček ustvarjajočih elementov, sploh niso slabe. Nasprotno – dobre so. Zelo dobre. Logične so, spretno izpeljane, z verodostojnim ozadjem in sploh povsem v redu.

Pa vendar …

V obeh primerih mi manjka presežek, kot ga ponujajo na primer besedila Tove Jansson ali Astrid Lindgren, če se nalašč omejim le na štiri izjemno uspešne pisateljice, ki so dosegle tisto, o čemer milijoni drugih avtorjev in avtoric pretežno lahko le sanjajo, pa morda niti niso slabši, ampak jim le zmanjka kak ščepec sreče ali pomoč pravega človeka v pravem trenutku na pravem mestu.

Kaj hočem reči?

Če želite brati dobro napisane zgodbe, v katerih so vsi elementi, o katerih piše literarna teorija, na svojem mestu, je vseeno, po kateri knjigi od katere od naštetih štirih pisateljic posežete. Če pa hočete svoj čas (ki je, žal, hudo omejen) res dobro izkoristiti, se poskušajte osedotočiti pretežno na Janssonovo in Lindgrenovo.

Z branjem Frančka boste sicer zadostili standardom bralne značke za drugi razred, vendar moramo vedeti, da gre v drugem razredu predvsem za razumevanje besedila, in morda je to res zadosten kriterij, da se knjiga uvrsti na seznam. Kljub temu pa bi si osebno želel, da bi se poskušali postaviti malce višji standardi, saj že dolgo ugotavljamo, da je naša bralna kultura porazna in s knjigami, kjer gre predvsem za vzgojno noto, naj bo še tako simpatično zavita, ne pa tudi za Zgodbo, je nikakor ne bomo popravili.

Zaključek? Nič ni narobe, če berete zgodbe. A še bolje je, če poskušate najti Zgodbe. Ker samo tiste z veliko začetnico imajo moč, da kaj spremenijo, tiste z malo pa ne. Se boste jutri zjutraj lahko pogledali v ogledalu in rekli, da ta svet ne potrebuje sprememb?

About Slikanice in knjige za otroke

Rad berem, rad razmišljam, rad delim.
This entry was posted in Vse slikanice and tagged , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s