Pascal Biet

Ups, jaz sem pa zelen!

Nekega kužka ne spustijo ven, ker je drugačen – zelen – kar bi mu lahko prineslo težave v stiku z drugimi psi. Seveda se prepovedi ne more večnono držati …

pobarvanke-psi

Nekega dne se torej zgodi neizbežno in psiček odide ven. Reakcija drugih psov pa je presenetljiva – občudujejo njegovo drugačnost in si še sami zaželijo spremembe!

Ljubka slikanica z optimističnim sporočilom več kot očitno nagovarja najmlajše in vse težave z drugačnostjo, ki jih ima vsaka družba, Med temi težavami rasizem jasno še zdaleč ni edini problem.

Tamalim jo brez težav priporočim, vendarle pa imam ob besedilu tudi nekaj resnih pomislekov, tako vsebinskih kot logičnih. Se bom omejil samo na tri:

  1. Čeprav je uvod zelo lepo narejen in situacija povsem jasna, se kuža nekega dne kar na lepem odloči oditi ven, v nevarnost. Za to ni nobene vzpodbude, zato ta odločitev izpade nekako ‘iz prsta izcuzana’. Kako se pošlje nekoga v nevarnost, se lepo vidi v klasičnih pravljicah, na primer kar v Rdeči kapici.
  2. Reakcija psov je malo nelogična. Dejstvo je, da so psi že brez zelenega kužka v svoji sredi pisani in šekasti v desetinah barvnih odtenkov in tisočih vzorcev. Uradno je priznanih več kot 330 pasem, kar pomeni nešteto možnosti pri mešancih in raznolikost pri psih pač ni bila nikdar problem. Situacija, kot jo vidimo na koncu, kjer zeleni psiček barva druge na bolj ali manj modne kombinacije, tako sicer izpade zabavno, a ne povsem verodostojno. Poleg tega zmanjka tudi košček opisa karakterja, saj v zgodbi do trenutka, ko vidimo psa barvati druge, nismo izvedeli za njegovo umetniško / obrtniško spretnost. Takšne pristope k vsebini običajno srečam pri ilustratorjih, ki niso avtorji, zato sicer ‘svoj’ del posla (ilustracijo) opravijo kot se šika, manj pomembni (zanje) del z besedilom pa opravijo nekako spotoma. Ko se pač pojavi potreba po nekem znanju, lik to znanje kar ima. Ali, kot sem že rekel, ‘iz prsta scuzano’.
  3. Težave z drugačnostjo v tej slikanici dejansko niso rešene, saj jih pravzaprav – ni. Tako nastavek za zaplet izzveni v prazno in zgodba sploh ne postane prava zgodba.

Če torej iščete zgodbe, kjer je drugačnost prisotna, a z njo ni težav, raje priporočam dela Tove Jansson. Če bi radi zgodbe o drugačnosti, kjer se glavni liki s svojo drugačnostjo ne ubadajo, ampak jo celo izrabljajo v svoj prid, priporočam dela Astrid Lindgren.

Če pa bi radi otroke poučili o rasizmu in vsaj eni od možnosti reševanja te problematike v družbi, vsekakor vzemite v roke slikanico Kitty Crowther o Juretu in Jaki. Tam vse v zvezi z zgodbo trdno ‘stoji’. Pri tej slikanici je zgradba žal vseeno preveč majava, da bi ji lahko dal prav visoko oceno.

Advertisements

About Slikanice in knjige za otroke

Rad berem, rad razmišljam, rad delim.
This entry was posted in Vse slikanice and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s