Rosie Corrigan

Moja sestra je super koza

Šestnajstletnica, povprečna rjavolaska z nekoliko prevelikim nosom, njena malenkost starejša sestra, popolna blondinka, odsotna oče in brat, luštkan nov profesor, ki je hkrati podnajemnik pri komaj priseljeni novi najboljši prijateljici … Kako se bo zapletlo in razpletlo?

knjiga-o-najstnicah

Knjiga zajema približno eno šolsko leto v življenju dokaj tipične šestnajstletnice, ki se ji dogajajo dkaj tipične reči. Ljudje v njenem življenju nenehno prihajajo in odhajajo, šola nenenhno dodaja obveznosti, a hkrati tudi priložnosti, vse bolj jo zanimajo fantje, pri odločitvah pa jo v pomanjkanju boljših mehanizmov (ki bi jih lahko vzpostavila družina, šola ali družba) vodijo impulzi, predsodki in (izrazito) misel na lastno podobo v očeh drugih.

Toda to leto je predvsem leto odraščanja, v katerem se mora spoprijeti z mislijo, da so v življenju edino zanesljive spremembe, da se za videzom nikoli ne skriva tisto, kar pričakuje po prvem vtisu in še manj po govoricah drugih, da se mora vse bolj zanašati nase, pa naj bo še tako krhka in neizkušena, da pa ima ob sebi vendarle tudi zdrvo jedro ljudi (sorodnikov, prijateljev, vzgojiteljev) na katere se  lahko kar dobro zanese.

Seveda je v knjigi velik poudarek na medčloveških odnosih, predvsem je problematičen odnos s sestro, delno tudi z mamo, všeč mi je, da so odnosi razdelani prek dejanj, da so opisi spretno zapisani v obliki tipično najstniških sarkastičnih komentarjev, da se sicer ne zgodi nič zares pretresljivega, pa vendar zgodba ne deluje prazno in knjiga ponuja prijetno, na trenutke že kar vznemirljivo branje.

Ob tem je posebej dobro, da v knjigi ni nasilno vpletenih mamil, nasilja in podobnih tem, ki sicer so el življenja, a je življenje najstnikov tudi brez njih dovolj težavno, tako da jih res ni treba v prav vsaki knjigi zanje. Je pa na dober in nevsiljiv način zelo poudarjen pomen podobe in samopodobe, okrog česar se dejansko življenje med 15. in 25. letom pri vsakem od nas še kako vrti.

Čeprav besedilu dajem pozitivno oceno, imam tudi tri malo tehtnejše pripombe. Najprej me je zmotilo, da bi bili prehodi iz časa v čas, iz prostora v prostor lahko malo jasnejši, saj si včasih sledita stavka, ki dejansko označujeta dva dogodka več dni narazen, a vmes ni vsaj prazne vrstice, če že za vsako malenkost res ni treba skakati v novo poglavje. Gre zgolj za tehnični poseg, ki bi ga lahko opravila že avtorica, morda urednik ali tehnični urednik, pa ga ni nihče, čeprav bi za majhen vložek dosegli opazno večjo berljivost.

Druga pripomba je tudi tehnična, in sicer leti na uvodno in zaključno poglavje, ki sta pisana v pisanih črkah. Takšna oblikovalska domislica (ne vem , koliko je zanjo kriv izvirnik in koliko slovenska priredba) je do bralca zelo neprijazna in besedilu škodi.

Zadnja pripomba pa je konec, ki je sicer zadovoljiv, a bi bil lahko tudi močnejši, tak po katerem bi si knjigo zapomnili za dalj časa in ne bi prekmalu utonila v množici. solidno branje torej, a še nekaj prostora za napredek.

Advertisements

About Slikanice in knjige za otroke

Rad berem, rad razmišljam, rad delim.
This entry was posted in Vse knjige. Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s