Charles Dickens

Božična pesem

Izbral sem času primerno knjigo, ki danes seveda spada med literaturo za otroke in mladino, a je bila že od prvega izida pred več kot sto petdesetimi leti namenjena tudi (celo bolj) odraslim.

Zgodba pripoveduje o skopuhu po imenu Scrooge, ki ga obiščejo duhovi …

Zgodba Božične pesmi (ki je naslovu primerno namesto na poglavja razdeljena na kitice) pripoveduje o lepih spominih, kruti sedanjosti in negotovi preteklosti. Je pripoved o zamujenih priložnostih in resna kritika kapitalističnega sistema, ki na človeka gleda le kot na stroškovno mesto in oviro na poti do višjega dobička.

Je tudi zanimiv avtorski obračun z odnosom do lastnega očeta, ki ga spoznamo skozi Scrooga z dvemi obrazi, kot velikodušnega, priljudnega gospoda in kot zakrknjenga stiskača, ki gleda na božič le kot na dan, ko bi njegovi zaposleni radi prejeli plačo za nedelo.

Dickens je zaradi relativno slabih honorarjev za svoji prejšnji knjigi (pozor – relativno – od pisanja leposlovja je namreč živel in to je v zgodovini uspevalo le redkim posameznikom) Božično pesem (pri nas s podnaslovom v prozi, včasih pa je prevedena kar kot Božična pravljica), to knjigo izdal v samozaložbi, a ob tem plačal kar nekaj davka neizkušenosti, zapletlo se je pri vezavi, izbiri papirja, distribuciji, …

Ko je delo prišlo na ameriški trg, so ga literarni pirati prehiteli in čeprav je dobil tožbo, so preprosto razglasili bankrot in ostal je brez odškodnine, pa zato z zajetnimi sodnimi stroški … Zveni znano? Da, tudi to je kapitalizem, igra za velike fante.

V naslednjih letih je Dickens poskusil pridobljene izkušnje in minimalni dobiček vnovčiti z naslednjimi prav za praznične dni napisanimi deli, ki pa niso niti od daleč dosegli priljubljenosti Božične pesmi (ta seveda ni edino znano delo avtorja Davida Copperfielda, Prigod Oliverja Twista, Male Dorrit, Povesti o dveh mestih, …).

Tako je, čeprav nedvomno najbolj znan romanopisec svojega časa na svetu, v poslovnem svetu še z druge strani spoznal, da življenje ne tepe le izkoriščanih delavcev, ampak zna biti še kako nepošteno tudi do podjetnikov samih. Poleg tega je Dickens, sicer tudi Andersenov ‘prijatelj’, dvigoval prah še s svojim zasebnim življenjem, ampak o tem kdaj drugič in kje drugje.

Božična pesem je na vsak način knjiga, ki jo velja vzeti v roke tako zaradi vsebine, kot zaradi sloga, tako v petek kot svetek. Toplo priporočam!